Rodri je študiral zdravstveno nego na univerzi v Jaenu. Po tem ko je živel in delal v več mestih po Španiji in tujini, je začel delati kot zdravstveni tehnik v enoti intenzivne terapije v bolnišnici
Clínico Universitario Virgen de la Arrixaca (Murcia).
Njegov oče, pastir ovac, je napovedal, da se bo upokojil in prodal živino. Rodri se je odločil, da bo vzel dopust in uresničil svoje sanje: vrniti se v svojo vas, biti pastir in voditi podeželsko nastanitev, vse hkrati. V svoji vasi je večkrat videl, kako so sadovi življenjskega dela in truda pri skrbi za čredo zaradi pomanjkanja zamenjave generacij ostali pozabljeni in ni želel, da bi se to zgodilo tudi pri njemu doma.
In tako se je vse skupaj začelo. Najprej se je udeležil tečajev kmetijskega usposabljanja za mlade kmete (osem modulov usposabljanja, ki trajajo dva meseca in pol, vključno nekaterimi dopolnilnimi tečaji za osebe, mlajše od 40 let, ki se odločajo za kmetovanje). Na podlagi tega je bil upravičen do nepovratnih sredstev v višini 55.000 EUR in pravic iz skupne kmetijske politike.
Postopki so potekali prek COAG-Jaéna (koordinacija kmetijskih organizacij), kamor je tudi včlanjen. Junija 2019 je prevzel vodenje črede: v lasti ima približno 480 ovac pasme segureña (avtohtona pasma z zaščiteno geografsko označbo), njegov oče pa ima približno 210 ovac. V lasti imata tudi 10-12 koz, ki imajo vlogo dojilj. Večji del črede se prosto pase na občinskem zemljišču (med dolino Santiago in Campos de Hernán Pelea), ovce in jagnjeta pa so na kmetiji. Jagnjijo trikrat na leto: januarja, aprila in septembra. Za začetek turistične dejavnosti je Rodri maja 2018 začel prenavljati družinsko kmetijo (v lasti njegovih pradedov), ki se nahaja v vasi El Cerezo, nekaj metrov od kraja, kjer živijo njegovi starši, da bi v njej uredil turistična stanovanja. Hiša je bila obnovljena po arhitekturni tipologiji območja (cementna tla, originalni kamniti zidovi, streha »revoltones« itd.), opremil pa jo je z vsemi potrebnimi storitvami in opremo za stranke (talno ogrevanje in hlajenje, klimatska naprava, brezžični internet, kuhinja s popolno kuhinjsko opremo, zasebna kopalnica itd.). Vsak apartma je dobil ime, ki spominja na podeželsko preteklost hiše: »La Tiná«, »La Cámara«, »El Granero«, »El Pajar« in »El Aprisco«. Ampartma »La Tiná« je prilagojen gibalno oviranim osebam.
Je edina podeželska nastanitev z bazenom v okolici, na voljo pa so tudi nekateri skupni prostori za goste (jedilnica, žar, vrt itd.). Preureditev je stala približno 260.000 EUR (60.000 EUR nad prvotnim proračunom), saj je bila hiša prenovljena v celoti. Pri financiranju se je Rodri zanašal na svoje prihranke, bančno posojilo in delno financiranje iz skladov EU, ki jih upravlja GDR Sierra de Segura (lokalna akcijska skupina) ter na pomoč družinskih članov, da bi pokril stroške, ki so presegli proračun. Prijava za nepovratna sredstva je predstavljala zelo zapleten in naporen postopek, ki je zahteval veliko truda. Projekt, ki ga je bilo treba financirati, je znašal 221.000 EUR, od tega naj bi bilo sprva odobrenih 50% sredstev. Znesek nepovratnih sredstev se je zaradi težav pri utemeljevanju napredka dela zmanjšal na 56.000 EUR. Poleg tega je bil postopek nekoliko zapleten in nazadnje je bila potrebna pritožba za dostop do celotnega zneska sredstev. Poleg tega Rodri meni, da je ta vrsta pomoči nepraktična; za subvencijo ni mogoče zaprositi, če nimate v lasti celotnega proračuna (saj gospodarski načrt ne bi bil izvedljiv), zato za večino podjetnikov ni uporabna; birokratski postopki so dolgotrajni in naporni (vlogo je oddal januarja 2018, začasna odločitev pa je trajala eno leto, po pritožbi pa se je vse še bolj zavleklo). Trdi, da obstajajo politični interesi v lokalnih akcijskih skupinah itd.
Zaprosil je tudi za popust pri gradbenem dovoljenju za obnovo hiše (približno 6.500 EUR), vendar je plenum mestnega sveta glasoval proti, čeprav Rodri trdi, da dejavnost izpolnjuje vse zakonske zahteve, da bi lahko bila financirana.
Apartmaji so bili za obiskovalce odprti oktobra 2019. Komaj šest mesecev pozneje je španska vlada zaradi pandemije covid-19 odredila zaporo in turistična dejavnost je bila prekinjena do poletja 2020.
Preden je Rodri začel s tem poslom, ni imel niti izobrazbe niti izkušenj v turističnem sektorju niti v hotelirstvu, imel pa je »vse svoje osebno ozadje«. To je bil popolnoma samouški proces, pomagal si je z internetom in se udeleževal nekaterih konferenc ali turističnih sejmov.
Prav tako ni uporabljal sredstev, ki jih zagotavljajo javni organi za pomoč podjetnikom (kot so andaluzijski podjetniški centri). Rodri je sam poskrbel za vse upravne formalnosti. V vsem tem času je opravljal tri poklice: pastirja, turističnega podjetnika in zdravstvenega tehnika. Da je lahko vse to opravljal, je potreboval pomoč svoje družine. Vendar ni bilo lahko: oče je bil od vsega začetka proti sinovi želji; ni hotel sprejeti, da bi sin postal pastir (»hotel je, da bi imel boljše življenje«), niti da bi toliko denarja vložil v turistični posel, vendar Rodriju še vedno pomaga pri živini. Vendar je bilo Rodriju jasno: »Prišel sem, da bi uresničil svoje sanje«. Nazadnje, novembra 2020, je pustil službo v bolnišnici in se popolnoma posvetil ovcam in turizmu.
