Študija primera

Fallängetorp

Uvod

Fallängetorp je ekološka kmetija v kraju Keylbo (okrožje Västmanland) v osrednji Švedski, ki goji ovce, krave in prašiče. Kmetija je družinsko podjetje, ki ga vodita mož Per in žena Anitha ter njuna hči Stina. Pridelujejo in prodajajo meso in volno.
Nudijo nastanitev v koči, imenovani Lillstugan in hostlu Bed & Breakfast Mellangården. Družina ima v lasti tudi gozd, v katerem so urejene pohodniške poti in območji za igro otrok. Kmetija daje poseben poudarek na dostopnost za gibalno ovirane osebe, svojim gostom ponuja vrsto prostočasnih dejavnosti, ki jim popestrijo bivanje, turisti pa imajo tudi možnost, da se vključijo v kmetijske dejavnosti.

Ime podjetja
Fallängetorp
Lokacija
Krylbo, okrožje Västmanland, Švedska

O agroturizmu

Kmetija se nahaja v kraju Krylbo v okrožju Västmanland v osrednji Švedski, 150 km stran od Stockholma. Gre za gozdnato ravninsko regijo. V pokrajini Dalarna so mokrišča in pomembna naravna območja, od katerih so številna vključena v omrežje Natura 2000 in so zaščitena z namenom njihovega ohranjanja. Pokrajina je zaznamovana tudi z raznovrstnostjo avtohtonih ptičjih in ribjih vrst.

Za pokrajino, ki leži med bolj turističnima regijama Stockholm in Dalarma, je značilno povpraševanje po turističnih aktivnostih v naravi. Opazovanje ptic je ena izmed najbolj priljubljenih dejavnosti v okrožju. Čeprav turistično povpraševanje še ni zelo veliko, se postopoma povečuje vzporedno z naraščajočim zanimanjem za turizem v naravi.

Začetki agroturizma

Kmetija je nastala v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Per se je tam že rodil. Po dolgi švedski tradiciji bivanja na kmetiji, je bila prva nastanitev (koča) odprta leta 2008. Leta 2013 so odprli Mellangården in začeli razvijati prostočasne dejavnosti, ki jih imajo trenutno v ponudbi.

Število delavcev

Stina je edina zaposlena oseba v podjetju. To pomeni, da je poleg lastnikov (matere Anite in očima Pera) edina zaposlena za polni delovni čas. Običajno jima pomaga tudi njena sestra, ki pa je polno zaposlena v drugi službi. Skupaj so torej štirje delavci.

Nekaj podatkov o turizmu

Kmetija lahko skupno sprejme dvajset oseb, od tega pet v koči in petnajst v penzionu. Izračun števila gostov je zapleten, saj sprejemajo ljudi, ki pridejo le za en dan, vendar ocenjujejo, da gre za približno 1.000 nočitev na leto. V glavni sezoni, ki traja od maja do septembra, je kmetija običajno polno zasedena, zlasti koča. Med nizko sezono pa sprejmejo manj turistov, vendar več delavcev, ki se ukvarjajo z gozdarskimi dejavnostmi v regiji. Zato je profil obiskovalcev daleč od tipičnega turista. 

Tipičen profil švedskega nacionalnega turista je družina, starši z otroki ali razširjena družina, vključno s starimi starši, tetami, strici, bratranci in sestričnami itd. Običajno prihajajo iz stockholmske regije. Tuji turisti pa običajno prihajajo iz Nemčije, Belgije, Nizozemske in Francije. 

Pred pandemijo COVID-19 je kmetija sprejemala predvsem goste iz tujine, vendar se je po zaprtju meja in dolgotrajni omejitvi gibanja trend obrnil in zdaj gostijo več domačih turistov. Razdelitev je približno 65% švedskih turistov, preostalih 35% pa je tujih gostov, ki največkrat najamejo kočo. 

Kar zadeva dejavnosti, ki jih organizirajo na kmetiji, je najbolj priljubljena dejavnost »Bodi kmet za en dan«. Ta enodnevna dejavnost vključuje bivanje ob živalih: ogledovanje, hranjenje in skrb zanje. Njen namen je prikazati tipičen dan na kmetiji. Druga dejavnost, ki jo organizirajo na kmetiji je »fika«. To je švedska tradicija, ki vključuje uživanje kave s prigrizkom. Na kmetiji Fallängetorp organizirajo t.i. »kmečko fiko«, ki jo sestavljajo kava, čaj in hrana, kot so sendviči ali klobase. 

Poleg tega na kmetiji ponujajo tudi kuhanje na prostem, kjer gostje in gostitelji skupaj kuhajo na ognju. V gozdu imajo tudi pohodniške poti za turiste ter igrišče in plezališče za otroke. 

Na voljo sta tudi dva »Zoom Uphill-a«, terenski vozili za gibalno ovirane osebe. Eno pomembnejših vodil kmetije je omogočiti gibalno oviranim osebam uživanje v naravi brez omejitev, zato je penzion dostopen osebam na invalidskih vozičkih.  Kmetija ima traktor in voz, ki sta prav tako dostopna za invalidne in otroške vozičke. 

Kmetija ima trgovino, v kateri prodajajo domače pridelano meso. Pri tem sodelujejo z drugimi proizvajalci, ki jim pomagajo pri predelavi mesa in mesarskih izdelkih, kot so burgerji ali klobase. Večjim podjetjem prodajajo tudi volno in žito.

O oglaševanju

Kmetija se oglašuje predvsem na svoji spletni strani, ki je na voljo v švedskem, angleškem in nemškem jeziku

Prisotna je tudi na več platformah družbenih medijev, kot sta Instagram in Facebook.

Podpirajo jih tudi lokalne skupnosti, ki oglašujejo kmetijo prek svojih kanalov, vključno s spletnimi stranmi, ki promovirajo regijo in bližnjo okolico. Poudarjajo pomen prenosa informacij »od ust do ust«. Kadar so ljudje iz okolice kmetije, kot so sosedje ali lokalna podjetja, informirani o dejavnostih, ki se odvijajo na kmetiji, poskrbijo, da tudi sami na ekološki način oglašujejo kmetijo.

Fallängetorp se oglašuje tudi na spletni strani švedske strokovne organizacije, Bo på Lantgård, ki združuje podjetja, vpeta v podeželski turizem. Kmetija ima za oglaševanje agroturizma in trgovine svoj profil na Google Business. 

Dostop do profilov:

Bo på Lantgård

Google Business

Kmetija trenutno nima nobenega fizičnega oglaševalskega gradiva, kot so letaki ali katalogi. Pred nekaj leti so imeli en letak v švedščini, vendar so ga prenehali tiskati.

O komercializaciji

Kmetija Fallängetorp uporablja več kanalov za trženje svojih nastanitvenih storitev. Spletna stran ni eden od njih, vendar pa vsebuje razdelek, ki turistom zagotavlja potrebne informacije za rezervacijo bivanja na kmetiji. Rezervacijo je mogoče opraviti prek elektronske pošte ali telefonskega klica, lahko pa tudi prek družbenih medijev.

Kmetija je oglaševana na več platformah za rezervacije. Najbolj priljubljena je Booking.com, prisotna pa je tudi na spletnih straneh VRBO (prej HomeAway), BookSpot, Blue Pillow itd. Imajo profil na portalu Tripadvisor, vendar je možnost rezervacije ali ogleda razpoložljivosti nastanitev onemogočena.

O ustanovitvi podjetja

Kmetija je bila v lasti Perove družine, ki jo je kupila v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Per se je tam rodil. Kasneje sta Per in Anitha kupila sosednjo kmetijo. Kupila sta tudi več hiš in kmetijskih zemljišč. Na enem od teh zemljišč je stala stavba, ki je služila za pašo živali, skozi njo pa so morali voziti traktorji. Per in Anitha si te stavbe nista upala prodati, saj švedski zakon dovoljuje ljudem, živečim v hiši, ki je obdana s kmetijskimi zemljišči, da ustavijo kmetijske dejavnosti na zemljišču, če te škodujejo kvaliteti njihovega življenja. Per in Anitha zato iz strahu, da ju ne bi čez čas novi lastniki skušali prisiliti, da prenehata s kmetijsko dejavnostjo, nista upala dati v najem ali prodati te hiše.

V tem času je Anitha delala kot svetovalka za fundacije. Nekega dne, ko je sedela v kavarni, je zagledala invalide, ki so jih spremljali njihovi skrbniki. Takrat se je odločila, da morajo hišo spremeniti v podeželski hostel, ki je prilagojen telesno oviranim osebam. Člani družine so takoj pokazali razumevanje in podporo temu projektu. Drugi glavni razlog, ki jih je spodbudil, da so se lotili tega podviga, je bila želja, da bi ljudi poučili o resničnosti dela v kmetijstvu in vsakdanjem življenju kmetov na Švedskem, prav tako pa sta želela predstaviti življenje brez stresa, mir in naravo in dobro počutje na podeželju. 

Po odprtju prvih nastanitev so obiskovalci pokazali veliko zanimanja za živali, posledično so se upravljalci odločili, da svojo ponudbo razširijo z dejavnostmi, povezanimi z živino, kot je na primer »Bodi kmet za en dan«. 

Za vzpostavitev agroturizma so prejeli javna sredstva švedskega ministrstva za kmetijstvo. Čeprav so dobili finančno pomoč tudi prek Evropske unije, je denarna podpora izhajala pretežno iz nacionalnih sredstev.

Največji izzivi in ovire, na katere so naleteli na začetku, so bile pravne zahteve, izhajajoče iz švedske zakonodaje. Prva težava na katero so naleteli je bila povezana s certifikati, ki so bili potrebni za začetek opravljanja dejavnosti agroturizma. Švedska zakonodaja zahteva potrdilo, ki dokazuje, da prostori izpolnjujejo številne pogoje, zlasti glede požarne varnosti in varnosti na splošno. Prav tako so postavljene stroge zahteve za hrano, ki je postrežena v prenočitvenih obratih. Čeprav gre za običajen in pogosto postopek, Stina in Anitha poudarjata zapletenost postopka, predvsem pa visoke stroške, ki ob tem nastanejo in so lahko ovira za številne podjetnike, ki si želijo vstopiti na trg turizma. 

Drugi velik izziv, s katerim so se soočili, je bila ustanovitev podjetja, ki bi se ukvarjalo izključno z nastanitvijo in je ločeno od kmetije. Pravne zahteve, vključno z davčno obravnavo, so namreč različne za kmetijski in turistični sektor. Zato imata obe podjetji, čeprav sta vodeni skupaj, vsaka svoj pravni režim. Iz istega razloga ima družina še eno ločeno podjetje, ki se ukvarja izključno s prodajo mesa, ki ga proizvedejo sami.

O vodenju
agroturističnega podjetja

Upravljanje kmetije je zapleteno, saj se je vsak dan potrebno soočati z novimi izzivi. Pogosto rešitve težav niso odvisne od kmeta samega. Prejšnje leto je na primer kmetijo prizadela kuga afriške prašičje kuge (APK). APK je uničujoča nalezljiva bolezen prašičev, ki je običajno smrtno nevarna. Čeprav ne prizadene ljudi, pomanjkanje cepiva ali zdravila predstavlja množično izgubo prašičev na kmetiji. Družina je morala zaradi te bolezni zaklati vse prašiče, ki jih je imela, posledično pa so morali kmetijo do decembra zapreti tudi za turiste. 

Njihovi načrti za bližnjo prihodnost so, da bodo povečali turistične obiske na kmetiji. Stina in Anitha menita, da zanimanje za naravo in stik z živalmi narašča. Da bi spodbudili razvoj svoje turistične dejavnosti, načrtujeta izboljšave objektov: izgradnjo savne, dodatne nastanitve in nov žar. 

Kmetija ima 1.000 ha obdelovalnih površin. Ena tretjina je namenjena pridelavi ovsa in pšenice, druga tretjina je poleti namenjena paši živali, preostala tretjina pa je pozimi namenjena paši goveda. Na kmetiji je osem krav, 250 ovac in 30 prašičev. Vse živali redijo na kmetiji, dokler jih ne pošljejo v klavnico, kjer iz njih pridelajo meso, ki ga nato prodajo v trgovini. 

Glede delitve nalog in delovne obremenitve družina priznava, da je včasih zelo težko slediti dvema vzporednima dejavnostma. Dejavnosti »Bodi kmet za en dan« jim prinaša dodaten prihodek, saj je na voljo tudi ljudem, ki ne ostanejo na kmetiji, za družino pa predstavlja dodaten napor. Že na primer, ko ovce kotijo, morajo svojo pozornost nameniti temu opravilu tudi do 24 ur na dan. 

Hkrati pa družina v tej ponudbi za turiste vidi enostaven način zaslužka: živali se pasejo na poljih, njihovo delo pa je le to, da turiste peljejo na srečanje z njimi. Z enako filozofijo izkoriščajo gozd, ki je v njihovi lasti, saj so mišljenja, da bodo drevesa rasla na enak način, ne glede na to, ali so v gozdu turisti ali ne. To idejo skušajo posredovati lastnikom gozdov, ki še vedno neradi odpirajo svoje gozdove za turizem.

Družina ocenjuje, da približno 50% dohodka prihaja iz kmetijstva, druga polovica pa iz turističnih storitev. 

Stina in Anitha menita, da je ključna točka, ki jo je potrebno vključiti v program usposabljanja za vodenje agroturizma, varnost. Na kmetiji strogo upoštevajo pravila za zagotavljanje varnosti živali in gostov. Obiskovalci se ne smejo prosto sprehajati po hlevih; vedno morajo upoštevati navodila gostiteljev. Posebni predpisi veljajo tudi za dobro počutje živali. Turisti iz tujine na primer ne smejo biti v stiku z živalmi, dokler ne preživijo vsaj 48 ur na Švedskem, da se tako prepreči širjenje morebitnih bolezni. Zato poudarjata, da je potrebno v gradivu za usposabljanje obširno obravnavati varnost.

Nasvet za
bodoče podjetnike

„Ljudje morajo vedeti, da odprtje agroturizma ni strah. Ni tako težko, kot se morda zdi. Največji strah je, da mislijo, da bi morda ljudje, ki bivajo na kmetiji, lahko predstavljali grožnjo, težavo ali nevarnost za njihovo vsakodnevno delo. V teh desetih letih nismo imeli gostov, ki bi nas motili ali se ne bi obnašali primerno. Zato je izguba tega iracionalnega strahu prvi korak.

Drugi nasvet bi se lahko glasil: poglejte, kaj imate in kaj lahko s tem naredite. Pot je sestavljena iz majhnih korakov. Začnete lahko tako, da enkrat na leto odprete svojo kmetijo za javnost in postopoma razvijate svojo dejavnost. Pametno izkoristite sredstva, ki jih imate, saj se včasih ne zavedamo, kakšen gospodarski potencial že imamo na voljo.“