Upravljanje kmetije je zapleteno, saj se je vsak dan potrebno soočati z novimi izzivi. Pogosto rešitve težav niso odvisne od kmeta samega. Prejšnje leto je na primer kmetijo prizadela kuga afriške prašičje kuge (APK). APK je uničujoča nalezljiva bolezen prašičev, ki je običajno smrtno nevarna. Čeprav ne prizadene ljudi, pomanjkanje cepiva ali zdravila predstavlja množično izgubo prašičev na kmetiji. Družina je morala zaradi te bolezni zaklati vse prašiče, ki jih je imela, posledično pa so morali kmetijo do decembra zapreti tudi za turiste.
Njihovi načrti za bližnjo prihodnost so, da bodo povečali turistične obiske na kmetiji. Stina in Anitha menita, da zanimanje za naravo in stik z živalmi narašča. Da bi spodbudili razvoj svoje turistične dejavnosti, načrtujeta izboljšave objektov: izgradnjo savne, dodatne nastanitve in nov žar.
Kmetija ima 1.000 ha obdelovalnih površin. Ena tretjina je namenjena pridelavi ovsa in pšenice, druga tretjina je poleti namenjena paši živali, preostala tretjina pa je pozimi namenjena paši goveda. Na kmetiji je osem krav, 250 ovac in 30 prašičev. Vse živali redijo na kmetiji, dokler jih ne pošljejo v klavnico, kjer iz njih pridelajo meso, ki ga nato prodajo v trgovini.
Glede delitve nalog in delovne obremenitve družina priznava, da je včasih zelo težko slediti dvema vzporednima dejavnostma. Dejavnosti »Bodi kmet za en dan« jim prinaša dodaten prihodek, saj je na voljo tudi ljudem, ki ne ostanejo na kmetiji, za družino pa predstavlja dodaten napor. Že na primer, ko ovce kotijo, morajo svojo pozornost nameniti temu opravilu tudi do 24 ur na dan.
Hkrati pa družina v tej ponudbi za turiste vidi enostaven način zaslužka: živali se pasejo na poljih, njihovo delo pa je le to, da turiste peljejo na srečanje z njimi. Z enako filozofijo izkoriščajo gozd, ki je v njihovi lasti, saj so mišljenja, da bodo drevesa rasla na enak način, ne glede na to, ali so v gozdu turisti ali ne. To idejo skušajo posredovati lastnikom gozdov, ki še vedno neradi odpirajo svoje gozdove za turizem.
Družina ocenjuje, da približno 50% dohodka prihaja iz kmetijstva, druga polovica pa iz turističnih storitev.
Stina in Anitha menita, da je ključna točka, ki jo je potrebno vključiti v program usposabljanja za vodenje agroturizma, varnost. Na kmetiji strogo upoštevajo pravila za zagotavljanje varnosti živali in gostov. Obiskovalci se ne smejo prosto sprehajati po hlevih; vedno morajo upoštevati navodila gostiteljev. Posebni predpisi veljajo tudi za dobro počutje živali. Turisti iz tujine na primer ne smejo biti v stiku z živalmi, dokler ne preživijo vsaj 48 ur na Švedskem, da se tako prepreči širjenje morebitnih bolezni. Zato poudarjata, da je potrebno v gradivu za usposabljanje obširno obravnavati varnost.
