Kmetija je bila desetletja družinski dom. Ko je Davidov oče umrl in se je njegova mama preselila v drugo hišo, je kmetija ostala prazna (leta 2016) in David je uspel združiti svoje delo z vodenjem kmetije. 

David in njegova družina niso želeli, da bi bila hiša, v kateri so odraščali, izpostavljena kraji ali vandalizmu, prav tako niso želeli, da bi propadla, zato so se odločili, da jo obnovijo in ponudijo kot turistično nastanitev. Cilj ni zaslužek, temveč zagotoviti, da je hiša zasedena (četudi le občasno) in da ustvarja dohodek za njeno vzdrževanje. Odločila sta se za formulo, vključeno v andaluzijske turistične predpise, ki je manj zahtevna z vidika pogojev za njeno delovanje: Turistična nastanitev na podeželju (na kratko VTAR v španščini). V tej kategoriji turističnih nastanitev lastnikom ni treba biti samozaposlen ali ustanoviti podjetja, prav tako jim ni treba nastanitve vpisati v andaluzijski turistični register. Poleg tega jim ta formula omogoča, da hišo uporabljajo tudi, kadar ni oddana v najem. 

Ker se ne opravljajo nobene dodatne storitve, je nastanitvena dejavnost oproščena plačila DDV. Najem VTAR za turistične namene se ne šteje za poslovno dejavnost, temveč za izkoriščanje nepremičnine, dohodek od katerega se šteje dohodek iz kapitala nepremičnine in se vključi v letno napoved za odmero dohodnine. Odštejejo se lahko nekateri stroški, ki nastanejo pri opravljanju dejavnosti, kot so stanovanjsko zavarovanje, alarm, pristojbine za internet, prisotnost na spletu, računi za vodo in elektriko itd. David je bil zadolžen za vzpostavitev turističnega podjetja. Sprva se je obrnil na GDR Condado de Jaén (lokalno akcijsko skupino), ki ga je napotila v pisarno delegacije za turizem v Jaénu pri Junta de Andalucía (regionalni organ za turizem), kjer so mu dali navodila in nasvete, vendar so mu tam posredovali le ustrezne predpise, niso pa mu podali podrobnejših informacij in nasvetov, kot bi si sicer želel. Zato je moral formalnosti urediti sam. Ni imel akademske izobrazbe s področja turizma ali vodenja podjetij, prav tako ni imel podpore lokalnih akcijskih skupin, lokalne vlade, pokrajinskega sveta, andaluzijskega podjetniškega centra (CADE v španščini). Priučeval se je popolnoma sam, uporabljal je internet in se informiral o drugih podjetjih. Nedvomno sta mu pri tej nalogi pomagala njegova osebnost in poklicno ozadje (je tehnični inženir telekomunikacij in že 26 let dela kot vodja logističnega oddelka v mednarodnem podjetju), pa tudi njegovo navdušenje in odločnost. 

Za zagon podjetja ni prejel javnih subvencij, saj tovrstna nastanitev ni združljiva s takšnimi subvencijami, ker se pravno ne šteje za poklicno dejavnost, zato je sam prevzel naloge opremljanja in izboljšave hiše, da bi jo lahko oddajal v najem v skladu s predpisi. Opremljanja in okraševanja (vključno z obnovo pohištva in posode) se je lotil s pomočjo sorodnikov, vse pa je plačal neposredno iz svojih prihrankov ali iz dela dohodka, ki ga je ustvaril s kmetovanjem. Pri tem ni najel nobenega bančnega posojila.